Študija, ki so jo izvedli na Karolinskem inštitutu in je zajela več kot 8000 otrok, je pokazala povezavo med uporabo socialnih medijev in težavami s koncentracijo. Raziskovalci so ugotovili, da stalne motnje, ki jih povzročajo platforme socialnih medijev, negativno vplivajo na otrokovo sposobnost osredotočanja. Datorske igre so bile v tej študiji oproščene kot dejavnik tveganja.

Na Inštitutu za revmatologijo v Beogradu so odprli Center za regenerativno medicino. Minister za zdravje Zlatibor Lončar je poudaril, da ta projekt pomeni velik korak za srbsko zdravstvo in novo dobo v zdravljenju pacientov. Center je prvi te vrste v državni ustanovi v Evropi, kot je izpostavil znanstvenik dr. Benam Sadegi z Inštituta Karolinska.

V Ukrajini je po podatkih s spletne strani unn.com.ua avgusta minil val okužb z novo različico koronavirusa, imenovano "Frankenstein", ki pa že izgublja aktivnost. Virologinja Alla Mironenko poudarja, da ima COVID-19 sezonski značaj. V Ukrajini se je začela nova epidemiološka sezona, v prvem tednu pa je zbolelo več kot 129.000 ljudi, od tega 59 % otrok. V Evropi, po podatkih s spletne strani vesti.bg, različica XFG predstavlja več kot 80 % na novo registriranih primerov COVID-19. Medtem pa milijoni ljudi, ki so preboleli COVID-19, še vedno čutijo dolgotrajne posledice okužbe, kot poroča cursorinfo.co.il.

Študija CIDRAP iz Univerze v Minnesoti je pokazala, da ima skoraj tretjina odraslih z resnimi simptomi dolgega covida redko motnjo srčnega ritma, medtem ko je pred pandemijo ta motnja prizadela manj kot 1 % švedske populacije. Druga raziskava, objavljena v reviji Scientometrics, je ugotovila, da je COVID-19 močno vplival na znanstvene publikacije na Nizozemskem, vendar ni povečal razlike v objavah med spoloma. Raziskovalci z univerze Radboud so ugotovili, da ženske raziskovalke niso bile prizadete bolj kot njihovi moški kolegi.

Profesorja Univerze v Kaliforniji, Santa Barbara (UCSB), Michel Devoret in John Martinis, sta skupaj s profesorjem Johnom Clarkom z UC Berkeley prejela Nobelovo nagrado za fiziko 2025. Nagrado so prejeli za eksperimente z električnim vezjem, ki so pokazali delovanje kvantne fizike. Njihovo delo utira pot razvoju različnih tehnologij.

Nobelovo nagrado za fiziko leta 2025 so prejeli John Clarke, Michel Devoret in John Martinis za njihovo delo na področju kvantne mehanike. Vsi trije nagrajenci delujejo v Združenih državah Amerike.

Nobelovo nagrado za medicino leta 2025 so prejeli Mary Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi za odkritje periferne imunske tolerance, mehanizma, ki preprečuje, da bi imunski sistem napadal lastno telo. Njihovo odkritje bi lahko pripomoglo k razvoju novih terapij za bolezni kot so nevrodermitis, multipla skleroza in rak.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino leta 2025 za raziskave o tem, kako se imunski sistem nauči tolerirati lastne celice telesa. Nobelova komisija je poudarila, da so nagrajenci identificirali "varnostnike" imunskega sistema.

Američanki Mary E. Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za medicino za leto 2025 za raziskave o imunskem sistemu. Njihova odkritja naj bi pomagala pri razvoju novih terapij za različne bolezni.

Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino so prejeli Mary Brunkow, Fred Ramsdell (oba ZDA) in Shimon Sakaguchi (Japonska) za odkritje mehanizmov periferne imunske tolerance, ki preprečujejo napad imunskega sistema na lastno telo.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za njuna odkritja o periferni imunski toleranci.

Ameriška znanstvenika Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter japonski znanstvenik Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za medicino za leto 2025 za prelomna odkritja na področju imunologije, posebej za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za odkritja o periferni imuniteti, natančneje o tem, kako se imunski sistem izogne napadanju telesnih tkiv preko mehanizmov imunske tolerance. Nagrado je podelila Nobelova skupščina Karolinska inštituta.

Nova študija Karolinska Institutet je pokazala, da je posturalna ortostatska tahikardija (POTS), nenavadna motnja srčnega ritma, pogosta pri ljudeh z dolgim COVID-om. Prizadeti so večinoma ženske srednjih let. Študija je bila objavljena v reviji Circulation: Arrhythmia and Electrophysiology.

Raziskava Karolinska Instituta je pokazala, da je motnja srčnega ritma, POTS, pogosta pri ljudeh z dolgim COVID-om, predvsem pri ženskah srednjih let. Odkrili so tudi, da milijoni Američanov še vedno živijo z dolgim COVID-om, simptomi pa se razlikujejo. V Marylandu je bil računovodja obsojen na tri leta zapora zaradi goljufije s pomočjo za COVID v višini 24 milijonov dolarjev. V Latviji, natančneje v Rigi, SPKC ponuja priporočila za zaposlene in delodajalce v primeru potrjenega COVID-19.

Študija iz Švedske, objavljena v reviji BMJ, je pokazala, da ženske, ki izpustijo svoj prvi presejalni mamograf, imajo bistveno večjo verjetnost, da jim bo diagnosticiran napredoval rak dojke in da bodo zaradi te bolezni umrle v naslednjih 25 letih. Raziskava, ki jo je izvedel Karolinska Institutet, ugotavlja, da se s tem poveča življenjska doba tveganja za smrt zaradi raka dojke za 40 odstotkov.

Kanada je odobrila posodobljena cepiva proti COVID-19 podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna za prihajajočo sezono respiratornih virusov. Študija Karolinska Institutet je odkrila povezavo med okužbo s COVID-19 in povečanim tveganjem za razvoj astme, sinusitisa in senene vročice, pri čemer cepljenje zmanjšuje to tveganje. Ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov je ponovno potrdil podporo cepljenju proti COVID-19 med nosečnostjo.